Zastarela okna, škatlasta in vezana, so večinoma še brez tesnil, so netesna. Ko v hladnem vremenu sedimo ob takšnih oknih čutimo prepih in nas hladi, zebe. Dodatno se pojavlja prepih tudi pri slabo vgrajenih oknih in zastarelih izvedbah roletnih omaric. Stik med oknom in zidom ima špranje, ni bil zatesnjen. Zebe pa nas tudi ob oknih, ki že imajo vgrajena tesnila, so tesna, vendar je njihova zasteklitev slabo toplotno izolativna; na primer: škatlasta in vezana okna samo z dvema ločenima stekloma ali enojna okna s »termopan« steklom, ki imajo še zelo visok koeficient toplotnega prehoda U=2,9-3,1 W/m2K. V mrzlih dneh takšna okna oz. stekla prepuščajo navzven veliko toplotne energije. Zato ostaja temperatura notranje površine stekla sorazmerno nizka, kljub temu da je temperatura zraka v prostoru npr. 22 oC, notranje stene pa so sorazmerno tople. Ta velika razlika temperatur med notranjo toplo steno in notranjo sorazmerno hladno površino stekla lahko povzroči cirkulacijo oziroma gibanje zraka od tople notranje stene na hladno steklo. Posledica je, da to nevidno kroženje zraka občutimo kot prepih in hlad, čeprav so okna in vrata zaprta! Ta »prepih« je tem večji, čim večja je omenjena razlika temperatur.

Običajno si pomagamo tako, da zrak v prostoru segrejemo na recimo 26 oC ali več in potem to kroženje toplejšega zraka več ne občutimo kot hladen prepih. Na ta način pa seveda bistveno povečamo toplotne izgube stavbe skozi okna in obodne stene in tudi porabo energije za ogrevanje. Ugotovljeno je, da se pri zvišanju temperature zraka v prostoru z vsako stopinjo poveča poraba energije za 5 do 7 % ! Gospodarna in »zdrava« rešitev tega nevidnega prepiha so edino sodobna tesna oz. energetsko varčna okna in toplotna izolacija zunanjih sten. Potrebno je namreč doseči, da je temperatura na notranji površini stekla čim višja. Meritve so pokazale, da je pri zunanji temperaturi –10 oC in temperaturi prostora +20 oC temperatura notranje površine stekla bistveno odvisna od kvalitete vgrajenega stekla. Pri navadnem “termopan” steklu s koeficientom toplotnega prehoda U=2,9-3,1 W/m2K je temperatura na steklu samo +8,4 oC, pri toplotno zaščitnem steklu z U=1,1-1,6 W/m2K pa je ta temperatura že +13.8 do + 15,5 oC, pri izolacijskih steklih z U=0,4-0.8 W/m2K pa celo +16,8 do +17.3 oC.

Toplotno zaščitna stekla imajo običajno zgradbo 4-16-4 mm, in en nizko emisijski nanos na notranji strani notranjega stekla, v medstekelnem prostoru pa je hermetično zaprt žlahtni plin argon. Zato stroka priporoča zamenjavo zastarelih oken in pri novogradnji vgraditev energetsko varčnih oken. Primerjava toplotne bilance za povprečno enodružinsko hišo pokaže, da ob zamenjavi oken s “termopan” stekli z okni s toplotno zaščitno zasteklitvijo, npr.: z U=ca.1,1 W/m2K, toplotne izgube stavbe skozi okna lahko prepolovimo. Dodatne prihranke toplotne energije dosežemo, če na okna dodamo še na primer sodobne rolete, ki povečajo tudi varnost in omogočajo zatemnitev oziroma zastiranje in zaščito pred sončno pripeko. Stroka dalje ugotavlja, da menjavo dotrajanih in zastarelih oken načrtuje dobrih 20 % stanovalcev, tako v blokih kot v enodružinskih hišah, ki si želijo izboljšati svoje bivalno okolje (klimo v prostoru, zaščito pred hrupom, večjo varnost, prihranek energije, izgled stavbe in prostora, ipd.)

Služba za stike z javnostmi- Inles d.d. Ribnica 30.07.2004